
Kaj imata skupnega štajerska vinska kraljica in Kamala Harris? Kaj je težje - igrati najbolj krute posledice nasilja ali gledalca nasmejati? Kaj se zgodi gledalcem med njenim več kot petminutnim smehom? In kakšna je slovenska rasistična lestvica? Odgovarja Lina Akif, nagrajevana slovenska igralka in performerka.
Poglejte posnetek:
Poslušajte pogovor:
Lina Akif je že dobila Borštnikovo nagrado za mlado igralko, nagrado zlatolaska in letos na Dnevih komedije tudi nagrado žlahtna komedijantka ... V oddaji N1 podkast z njo govorimo o humorju in uprizarjanju nasilja, gledališču, kot si ga sama želi, o rojevanju in smejanju na odru, nelagodju, v katerem moramo vztrajati, Gazi, tretjem rajhu, strahu in bedi naše družbe, o lekcijah iz gostovanj v tujini, pomenu neodvisne scene in rasizmu.
Ljudje se zahvaljujejo
Lina Akif je lani postala članica ansambla Mladinskega gledališča. Zelo dobro ve, kakšno gledališče je njej blizu in kje ima po njenem mnenju gledališče moč. V naši oddaji se tudi spominja, kako je pred leti, še kot študentka, gledala predstavo režiserja Oliverja Frljića Naše nasilje in vaše nasilje in si mislila: Šment, jaz bi rada zdaj bila na odru z njimi.
Zdaj med drugim igra v Frljićevi predstavi Inkubator. In še pri nobeni predstavi (razen pri Spolni vzgoji II) se ji ni toliko ljudi zahvalilo, pravi. Obenem pove, da ta predstava polarizira. Prav v njej je tudi prizor iz naslova tega članka, prizor, v katerem se Akif več kot pet minut smeji. Nelagodje, ki ga občutijo gledalci, je točno to, kar so avtorji predstave želeli doseči. V pogovoru boste slišali, kakšne so reakcije - v Sloveniji, Nemčiji in drugje ...
Iz pogovora: Smeh in rojevanje "na grlo"
"Ali je tudi fizično naporno toliko časa smejati se in ta smeh spreminjati?" - "Ja. Predvsem za trebušne mišice, ki jih nimam razvite. Ful je naporno. Pred premiero je bilo tudi za glas strašno naporno. V bistvu sta dva prizora, kjer izvajam na grlo. Eden je ta, kjer se smejim ..." - "Drugi je pa rojevanje." - "Rojevanje, kjer kričim. Tako da sem ostala tudi brez glasu. Za premiero sem se pa sestavila. Absolutno mi to ni lahek prizor, nikakor. Dobivam pa zelo veliko odzivov prav na ta prizor." - "Na smeh ali na rojevanje?" - "Največ na smeh. Seveda imajo ljudje občutek, da traja 10 ali 15 minut, pa ni tako. Ampak razumem, absolutno razumem ..."
V pogovoru pojasnjuje tudi "nastanek" likov štajerske vinske kraljice in Kamale Harris, za katera je letos dobila naziv žlahtna komedijantka. In govori o tem, kaj ji pomeni sodelovanje v tehnoburleski Tatovi podob, v kateri je nastopila kot vinska kraljica in kot poražena ameriška predsedniška kandidatka.
Kaj je prinesla iz Dresdna, od koder se je pravkar vrnila? Kaj pomeni, da na gledališče gleda širše? Zakaj se ji zdi "politično sporočilo" bolj pomembno od zgolj gradnje lika? In kaj želi sporočiti občinstvu?
Ena velikih tem predstav, v katerih igra, predvsem pa rdeča nit njenega ustvarjanja v samostojnih projektih je rasna identiteta. Tu je Slovenski pasijon, njen magistrski performans, v katerem je s kurentovo glavo šla na simbol slovenstva Triglav, "z bremenom svoje kože in bremenom nenehnega dokazovanja nacionalne pripadnosti in identitete". Tudi o tem govori v naši oddaji.

Lina Akif je otroštvo preživela v Mariboru. Njena mama (igralka Irena Varga) je iz Lendave, stari starši po mamini strani so se bolj identificirali kot Madžari. Njen oče je prišel v Slovenijo iz Sudana. V preteklosti je Lina Akif javno že govorila o rasizmu, ki ga je sama opazila in občutila v slovenski družbi že kot otrok: "Največji problem ni bil to, da sem pol Afričanka, ampak to, da izgledam kot Rominja." Tudi o tem se pogovarjamo z njo v tokratni oddaji N1 podkast. Zelo nazorno postane, kakšna je slovenska rasistična lestvica ... In od kod občutenje, kot da si za nekoga tujec v lastni domovini. Jasno je, zakaj je o tem, kar govori Lina Akif, pomembno govoriti.
Iz pogovora: "Kar odstopa od naše zelo cis, strejt, bele, normativne slike"
"Vedno znova me ljudje, ki se jim moram dokazovati, presenečajo. Včasih so to ljudje na pozicijah, včasih so to naključni gledalci, včasih ljudje, ki jih srečam v nekih intimnih odnosih. Ta tema rase je stalno prisotna. Včasih jo tudi sama iniciram, ker govorim veliko o tem in mi je zelo pomembno, da se o tem govori. Ne samo o rasi, o kakršnikoli drugačnosti, ki odstopa od te naše slike, ki je zelo cis, strejt, bela, normativna. Moramo stremeti k temu, da bi imeli bolj raznovrstne ustvarjalce ..."
Razmisleki o gledališču, nagradah ("A bi vi mene povabili na ta intervju brez teh nagrad?"), vlogah, nasilju, humorju, absurdu, družbi, času ... in tudi spremembah.
Celoten, dobro uro dolg pogovor N1 podkast s Suzano Lovec vam je, kot vedno, v celoti na voljo v video- ali avdioobliki. Na vrhu tega članka ali na drugih kanalih, o katerih lahko več preberete spodaj.
Kje se lahko naročite? Kje vidite in slišite N1 podkast s Suzano Lovec?
Na N1 podkast s Suzano Lovec se lahko naročite na platformah APPLE PODCASTS, SPOTIFY, SOUNDCLOUD, CASTBOX in DEEZER in tudi na našem YouTubovem kanalu, najdete pa jih tudi na Metroplayu in Eonu. Vsi N1 podkasti s Suzano Lovec so zbrani tudi na naši podstrani Podkast.